Citati avtorja David Grossman

»Koliko ljudi hoče živeti in vzgajati otroke na rezilu noža?«

»Kakšno ceno bomo plačali za nenehno čuječnost in sumničavost, za neprestan strah?«

»Kdo bo ostal v Izraelu, in ali bodo tisti, ki ostanejo, najbolj skrajni, najbolj fanatično verni, nacionalisti, rasisti?«

»Smo obsojeni na to, da bomo v krču opazovali, kako bo drzno, ustvarjalno, samosvojo izraelskost vase posrkala tragična rana judovstva?«

»Kot Izraelec sprašujem, kakšen narod bomo, ko bo te vojne konec.«

»Kam bomo usmerili svojo krivdo - če bomo dovolj pogumni, da jo bomo čutili - za vse, kar smo prizadejali nedolžnim Palestincem?«

»Koliko med nami nas bo sklenilo, da nočemo - ali pa ne moremo - živeti kot večni vojaki, Špartanci?«

»Kot Izraelec sprašujem, kakšen narod bomo, ko bo te vojne konec.«

»Kam bomo usmerili svojo krivdo - če bomo dovolj pogumni, da jo bomo čutili - za vse, kar smo prizadejali nedolžnim Palestincem?«

»Koliko med nami nas bo sklenilo, da nočemo - ali pa ne moremo - živeti kot večni vojaki, Špartanci?«

»Tega nam ne morete vzeti. Marsikaj je mogoče povedati z besedami.«

»Večina pisateljev in pesnikov, ki jih poznam – vključno z mano, je nerodno okornih, ko gre za ukvarjanje z realnostjo. Vemo pa, kako to opazovati.«

»Tega nam ne morete vzeti. In marsikaj je mogoče opaziti, marsikaj povedati z besedami ... Milijoni so izgubili – in še bodo izgubili – sredstva za preživetje. V mnogo državah bo srednji razred postal reven, revni pa bodo osiromašeni. Prikrajšanje in morda lakota bosta spodbudila še več migracijskih valov.«

»To rečem kot državljan sveta in tudi kot Izraelec, ki z globoko zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v svoji državi.«